-
1 to
1. [tə,tu] preposition1) (towards; in the direction of: I cycled to the station; The book fell to the floor; I went to the concert/lecture/play.) proti, na2) (as far as: His story is a lie from beginning to end.) do3) (until: Did you stay to the end of the concert?) do4) (sometimes used to introduce the indirect object of a verb: He sent it to us; You're the only person I can talk to.)5) (used in expressing various relations: Listen to me!; Did you reply to his letter?; Where's the key to this door?; He sang to (the accompaniment of) his guitar.)6) (into a particular state or condition: She tore the letter to pieces.) na7) (used in expressing comparison or proportion: He's junior to me; Your skill is superior to mine; We won the match by 5 goals to 2.) od; proti8) (showing the purpose or result of an action etc: He came quickly to my assistance; To my horror, he took a gun out of his pocket.) po; na9) ([tə] used before an infinitive eg after various verbs and adjectives, or in other constructions: I want to go!; He asked me to come; He worked hard to (= in order to) earn a lot of money; These buildings were designed to (= so as to) resist earthquakes; She opened her eyes to find him standing beside her; I arrived too late to see him.) da10) (used instead of a complete infinitive: He asked her to stay but she didn't want to.)2. [tu:] adverb1) (into a closed or almost closed position: He pulled/pushed the door to.) v (skoraj) zaprtem stanju2) (used in phrasal verbs and compounds: He came to (= regained consciousness).)•* * *I [tu:, tu, tə]preposition (osnovni pomen k);1.(krajevno) k, proti, do, v, na, poleg, obto arms! — k orožju!next door to us — sosedna vrata, tik poleg naših vrat (poleg nas)to take one's hat off to s.o. — odkriti se komu;2.(časovno) doto time — točno, pravočasnoto live to a great age — doživeti visoko starost;3.(namera, cilj, posledica ipd.)as to... — kar se tiče...to you colloquially vam na uslugoto what purpose? — čemú?dead fallen to their hands — mrtvi, ki so padli od njihove rokethat is nothing to me — to se me ne tiče; to ni nič zamewhat is that to you? — kaj te to briga?to come to hand — priti v roke, v posesthere's to you! — na tvoje (vaše) zdravje!to drink to s.o.'s health — piti na zdravje kake osebe, nazdraviti komuwould to God (Heaven)! — daj bog!;4.(stopnja, mera, meja)to the full — do sitega, do mile voijeto a great extent — v veliki meri, zelothey were to the number of 400 — bilo jih je 400;5.(pripadnost, posest)that is all there is to it — to je vse in nič več;6.(odnos, razmerje)aversion to s.th. — odpor do česanothing to... — nič v primeri z...to all appearance — po vsem videzu, po vsej prilikito my (your etc) heart's desire — po moji (tvoji itd.) mili voljithree to dozen — tri na ducat;7.(rabi za tvorbo dajalnika)she was a good mother to him — bila mu je dobra mati;8.(za oznako nedoločnika, pred nedoločnikom)there is no one to see us — nikogar ni, ki bi nas videlwhat am I to do? — kaj naj naredim?he was seen to fall — videli so ga, kako je padelwe expect her — to come pričakujemo, da bo prišlato be honest, I should decline — če hočem biti pošten, moram odkloniti;9.(kot nadomestilo za predhodni nedoločnik)I don't go because I don't want to — ne grem, ker nočem (iti)I meant to ring you up but had no time to — nameraval sem vam telefonirati, pa nisem imel časa (telefonirati)II [tu:]adverbv normalnem (zlasti zaprtem) stanju; v mirnem položajuto and fro, to and back — sem in tjato bring s.o. to — spraviti koga k zavestito come to — priti k sebi, zavedeti se, osvestiti seto fall to — planiti (na jed, jedačo)to set to — lotiti se dela, pravilno začeti -
2 oneself
1) (used as the object of a verb, the subject of which is one: One should wash oneself every morning.) sam sebe2) (used in emphasis: One always has to do these things oneself.) sam* * *[wʌnsélf]pronoun sam sebe, sebi, seto be oneself — biti naraven, vesti se prirodno -
3 hand
[hænd] 1. noun1) (the part of the body at the end of the arm.) roka2) (a pointer on a clock, watch etc: Clocks usually have an hour hand and a minute hand.) kazalec3) (a person employed as a helper, crew member etc: a farm hand; All hands on deck!) pomočnik4) (help; assistance: Can I lend a hand?; Give me a hand with this box, please.) pomoč5) (a set of playing-cards dealt to a person: I had a very good hand so I thought I had a chance of winning.) karte v roki6) (a measure (approximately centimetres) used for measuring the height of horses: a horse of 14 hands.) dlan (mera)7) (handwriting: written in a neat hand.) pisava2. verb(often with back, down, up etc)1) (to give (something) to someone by hand: I handed him the book; He handed it back to me; I'll go up the ladder, and you can hand the tools up to me.) izročiti2) (to pass, transfer etc into another's care etc: That is the end of my report from Paris. I'll now hand you back to Fred Smith in the television studio in London.) predati•- handful- handbag
- handbill
- handbook
- handbrake
- handcuff
- handcuffs
- hand-lens
- handmade
- hand-operated
- hand-out
- hand-picked
- handshake
- handstand
- handwriting
- handwritten
- at hand
- at the hands of
- be hand in glove with someone
- be hand in glove
- by hand
- fall into the hands of someone
- fall into the hands
- force someone's hand
- get one's hands on
- give/lend a helping hand
- hand down
- hand in
- hand in hand
- hand on
- hand out
- hand-out
- handout
- hand over
- hand over fist
- hands down
- hands off!
- hands-on
- hands up!
- hand to hand
- have a hand in something
- have a hand in
- have/get/gain the upper hand
- hold hands with someone
- hold hands
- in good hands
- in hand
- in the hands of
- keep one's hand in
- off one's hands
- on hand
- on the one hand... on the other hand
-... on the other hand
- out of hand
- shake hands with someone / shake someone's hand
- shake hands with / shake someone's hand
- a show of hands
- take in hand
- to hand* * *I [hænd]nounroka, prednja noga četveronožca, noga (sokolova), škarnik (rakov); spretnost, ročnost, izurjenost; strokovnjak, izvedenec; vodenje; izvedba, izvajanje; delo; pomoč; človek, sluga, delavec, mornar; plural mornarji, posadka (ladje), tovarniški delavci; postopek, način; moč, premoč, oblast, vpliv; posredovanje, posrednik; vir (podatkov); snubitev; lastnina, lastnik; kartanje, kvartač, karte v roki; urni kazalec; pisava, podpis, znak; dlan (mera, 10,16 cm); šop (banan, tobačnih listov); theatre slang ploskanje, aplavz; stran, smerall hands — vsa posadka, vsi delavcion all hands — povsod, na vseh stranehat hand — blizu, pri rokiby hand — ročno, na roko (narejeno)figuratively clean hands — čiste roke, čista vestfrom second hand — iz druge roke; ponošen, rabljen, antikvaričenheavy on hand — dolgočasen, mučenwith a high hand — drzno, predrzno, nadutohand over hand ( —ali fist) — preprijemanje (pri plezanju); figuratively na vrat na nos, hitro, igrajein hand — v roki, v delu, na razpolago, pod nadzorstvom, skupaj, vzajemno, roko v rokinear at hand — pri roki, blizua niggling hand — nečitljiva pisava, čačkaan old hand — strokovnjak, star lisjakoff hand — nepripravljen, brez obotavljanja, desna stranhands off! — roke proč!on hand — v roki, na zalogi, v breme, prisoten; American pri roki, pri sebiout of hand — nepripravljen, takoj, ekstempore, nenadzorovan, divjihands up! — roke kvišku!a slack hand — brezdelje, brezbrižnostto (one's) hand — pri roki, dosegljiv, pripravljen, na razpolagounder the hand — pod roko, skrivajunder the hand of — podpisani...the upper hand — premoč, nadvladaZ glagoli: to ask for a girl's hand — prositi dekle za roko, zasnubitito be on s.o.'s hands — biti komu na vratu, skrbito come to hand — priti v roke, dospetito change hands — menjati lastnika, priti v druge roketo fall into s.o.'s hands — priti komu v rokefiguratively to feed out of s.o.'s hand — komu iz rok jestito get s.o. in hand — dobiti koga v roketo get off one's hands — otresti se česa, znebiti seto get out of hand — iz rok se izmuzniti, izgubiti oblast nadto give one's hand to — poročiti se s kom, roko komu datito give one's hand on a bargain — v roko si seči, skleniti kupčijo, obljubitito give s.o. a free hand — dati komu proste roketo give s.o. a hand — iti komu na roko, pomagati, ploskati komuto go hand in hand with figuratively & literatureeral v korak s kom stopatito have a hand for — biti spreten, nadarjen za kajto have o.s. well in hand — dobro se obvladatito have time on one's hands — ne vedeti kam s časom, imeti mnogo prostega časato let one's temper get out of hand — ne obvladati se, podivjatito lay hands on — vzeti, najti, roko na kaj položitito lay hands on o.s. — roko nase položiti, napraviti samomorto put one's hand in one's pocket — seči v žep, prispevati v denarjufiguratively to put one's hands on — najti, spomniti seto put ( —ali set, turn) one's hands to — v roke vzeti, poprijeti seto shake s.o. by the hand — stisniti komu rokoto show one's hand — ali to have a show of hands figuratively odkriti svoje karte, pokazati svoj pravi namenit shows a master's hand — mojstrsko je, kaže na mojstrato take s.o. by the hand — koga za roko prijeti, figuratively vzeti koga pod svoje okriljeto take in hand — vzeti v roke, lotiti seto take s.th. off one's hands — kupiti kaj od koga; pomagati komu, da se česa znebifiguratively to wash one's hands of — umiti si roke, odkloniti odgovornostto win hands down — z lahkoto dobiti, igraje zmagatiII [hænd]transitive verbvročiti, podati; voditi za roko, spremiti; podati roko v pomoč; ravnati s, znautical zviti jadra; American slang to hand it to s.o. — nekomu povedati, komu poročatiAmerican slang you must hand it to him — to mu moraš pustiti, to mu moraš priznatito hand s.o. in (out of) the car — pomagati komu v avto (iz avta) -
4 recover
1) (to become well again; to return to good health etc: He is recovering from a serious illness; The country is recovering from an economic crisis.) okrevati2) (to get back: The police have recovered the stolen jewels; He will recover the cost of the repairs through the insurance.) dobiti nazaj3) (to get control of (one's actions, emotions etc) again: The actor almost fell over but quickly recovered (his balance).) opomoči si•- recovery* * *I [rikʌvə]1.transitive verbdobiti nazaj, zopet prejeti; ponovno osvojiti; ponovno najti; ponovno (koga) priklicati, privesti, spraviti k zavesti, k življenju; oživiti, ozdraviti; preboleti; osvoboditi, rešiti ( from pred, od, iz); nadomestiti, nadoknaditi (izgubo, čas), popraviti; rešiti kopno zemljo pred vodo, morjem; (redko) doseči, priti v (kraj); dobiti nadomestilo, odškodnino; zahtevati, terjati, pobrati, inkasirati (vplačilo, denar, dolgove); dati zopet v prvotni položaj (orožje, top itd.)to recover damages for sth. — dobiti odškodnino za kajchemicals are recovered from... — kemikalije se dobivajo iz...to recover oneself — priti spet k sebi, umiriti seto recover one's self-possession — zopet se umiriti, se obvladatito recover land from the sea — rešiti zemljo pred morjem;2.intransitive verbopomoči si ( from od); okrevati, ozdraveti, priti zopet k sebi, zavesti se; ponovno oživeti; biti odškodovan; sport vrniti se na startni položajII [rikʌvə]nounponovno dobitje, držanje (položaja); obnavljanje, obnova; sport (vrnitev na) startni položaj -
5 revive
1) (to come, or bring, back to consciousness, strength, health etc: They attempted to revive the woman who had fainted; She soon revived; The flowers revived in water; to revive someone's hopes.) priti/spraviti k sebi; oživeti, obuditi2) (to come or bring back to use etc: This old custom has recently (been) revived.) ponovno obuditi•- revival* * *[riváiv]transitive verbvrniti (koga) k zavesti; zopet oživiti, poživiti; zopet obuditi (čustvo, spomine); preporoditi; obnaviti, vzpostaviti, renovirati; juridically zopet uveljaviti; (zopet) osvežiti, vliti nov duh; ponovno uvesti (običaj itd.); theatre nanovo postaviti na oder (uprizoriti, igrati); chemistry avivirati; privesti v naravno stanjeto revive old feuds — zopet oživiti stare spore, staro sovraštvoto revive a reputation — vzpostaviti ugled, sloves; intransitive verb oživeti; priti zopet k sebi, zavedeti se; economy opomoči si; obnoviti se, obuditi se, zopet procvitati; zopet nastopiti; juridically priti, stopiti zopet v veljavopractice revives... — nastaja zopet praksa... -
6 home
[həum] 1. noun1) (the house, town, country etc where a person etc usually lives: I work in London but my home is in Bournemouth; When I retire, I'll make my home in Bournemouth; Africa is the home of the lion; We'll have to find a home for the kitten.) dom2) (the place from which a person, thing etc comes originally: America is the home of jazz.) domovina3) (a place where children without parents, old people, people who are ill etc live and are looked after: an old folk's home; a nursing home.) dom4) (a place where people stay while they are working: a nurses' home.) dom5) (a house: Crumpy Construction build fine homes for fine people; He invited me round to his home.) stanovanje, hiša2. adjective1) (of a person's home or family: home comforts.) domač2) (of the country etc where a person lives: home produce.) domač3) ((in football) playing or played on a team's own ground: the home team; a home game.) domač3. adverb1) (to a person's home: I'm going home now; Hallo - I'm home!) domov, doma2) (completely; to the place, position etc a thing is intended to be: He drove the nail home; Few of his punches went home; These photographs of the war brought home to me the suffering of the soldiers.) na cilj; do srca•- homeless- homely
- homeliness
- homing
- home-coming
- home-grown
- homeland
- home-made
- home rule
- homesick
- homesickness
- homestead
- home truth
- homeward
- homewards
- homeward
- homework
- at home
- be/feel at home
- home in on
- leave home
- make oneself at home
- nothing to write home about* * *I [hóum]adjectivedomač, hišni, doma narejen; notranji; točen, odličen; primeren (opomba)Home Guard — rezervna vojska na domačih tleh med 2. svetovno vojnoII [hóum]adverbdoma, domov; na cilj, na cilju; v srce, točnoto bring a crime home to s.o. — dokazati komu zločinto bring s.th. home to s.o. — prepričati koga o čem, predočiti, dokazati komufiguratively to come home to — ganiti, občutiti, priti do srcacurses come home to roost — kdor drugemu jemlje čast, jo sam izgubito drive s.th. home to s.o. — prigovarjati, prepričevati kogato hit ( —ali strike) home — v živo zadeti, pravo zadetito see s.o. home — spremiti koga domovIII [hóum]noundom, domačija, stanovanje; domovina; zavetišče; figuratively domača streha; sport figuratively ciljat home — doma, v domoviniat home in ( —ali on, with) — vajen česa, doma (v računstvu)away from home — odsoten, odpotoval, v tujinicharity begins at home — vsakdo je samemu sebi najbližji, bog je najprej sebi brado ustvarilnot at home to — ne biti doma za goste, ne sprejemati gostovlong ( —ali last) home — zadnji dom, grobto draw to one's long home — bližati se koncu, umiratito eat s.o. out of the house and home — spraviti koga ob vse, živeti na tuj računto make o.s. at home — biti kakor doma, vgnezditi se pri komto make s.o. feel at home — potruditi se, da se kdo počuti kot domaIV [hóum]intransitive verb & transitive verbvrniti se domov, pripeljati domov, spraviti pod streho; voditi pristanek letala z radarjem -
7 reason
I [ri:zn]nounrazlog, vzrok, povod, motiv; argument, utemeljitev; um, razum, razumnost, razsodnost, uvidevnost, razumevanje, logika; juridically pravica (za kaj); glavni razlog; kar je prav in pošteno, upravičenost, usmerjenost; logic premisa nekega dokaza; sposobnost ustvarjanja zaključkov, sklepov na podlagi premisbereft of reason — blazen, norfor the reason that — zaradi tega (iz razloga), kerin (all) reason — z (vso) pravico, kot je pravično, upravičeno, v mejahwithout rhyme or reason figuratively brez glave in repa, nesmiseln, bedastto bring s.o. to reason — spraviti koga k pameti, spametovati kogaI will do anything in reason — napravil bom vse, kar se mi bo zdelo pametnoto give, (to show) reason — dati povodto have reason archaic prav imetito listen to reason, to hear reason — dati se poučiti, prepričati, poslušati nasvet, priti k pametiI saw reason to interfere — zdelo se mi je prav, da se vmešamit stands to reason that... — jasno je, da...there is reason in what you say — pametno (premišljeno) je, kar govorišII [ri:zn]1.intransitive verbrazmišljati (about, of, on o), modrovati, rezonirati, umovati, razumno ali logično misliti; sklepati ( from iz); soditi, razsojati (on o); diskutirati, debatirati ( with z)to reason about — razmišljati o, diskutirati oto reason with oneself — modrovati pri sebi;2.transitive verbdiskutirati, debatirati, razpravljati (o čem), pretresati, razlagati; utemeljiti, motivirati; (logično) premisliti (često up); razumno, logično izraziti ali formulirati; sklepati, priti do sklepa; z argumenti koga odvrniti ( out od); z razlogi napeljati, pregovoriti koga ( into k)I reasoned him out of his resolution — pregovoril sem ga, da je opustil svoj sklepto reason oneself into sth. figuratively zapičiti, zagristi se v kajto reason s.o. into — pregovoriti koga k (da kaj napravi) -
8 round
1. adjective1) (shaped like a circle or globe: a round hole; a round stone; This plate isn't quite round.) okrogel2) (rather fat; plump: a round face.) okrogel2. adverb1) (in the opposite direction: He turned round.) (na)okoli2) (in a circle: They all stood round and listened; A wheel goes round; All (the) year round.) v krogu3) (from one person to another: They passed the letter round; The news went round.) naokrog4) (from place to place: We drove round for a while.) naokoli5) (in circumference: The tree measured two metres round.) po obodu6) (to a particular place, usually a person's home: Are you coming round (to our house) tonight?) naokoli3. preposition1) (on all sides of: There was a wall round the garden; He looked round the room.) okoli2) (passing all sides of (and returning to the starting-place): They ran round the tree.) okoli3) (changing direction at: He came round the corner.) okoli4) (in or to all parts of: The news spread all round the town.) po4. noun1) (a complete circuit: a round of drinks (= one for everyone present); a round of golf.) krog, runda2) (a regular journey one takes to do one's work: a postman's round.) obhod3) (a burst of cheering, shooting etc: They gave him a round of applause; The soldier fired several rounds.) salva4) (a single bullet, shell etc: five hundred rounds of ammunition.) krogla5) (a stage in a competition etc: The winners of the first round will go through to the next.) runda6) (a type of song sung by several singers singing the same tune starting in succession.) kratki kanon5. verb(to go round: The car rounded the corner.) zaviti okoli- rounded- roundly
- roundness
- rounds
- all-round
- all-rounder
- roundabout 6. adjective(not direct: a roundabout route.) ovinkast, daljši- round-shouldered
- round trip
- all round
- round about
- round off
- round on
- round up* * *I [ráund]adjectiveokrogel, obel, zaokrožen, zaobljen, valjast; krožeč, ki se giblje v krogu, vijugast; (o obrazu) okrogel, poln; (o vsoti) zaokrožen, okrogel, približen; celoten, znaten, ves; (o slogu) gladek, tekoč; (o korakih) hiter, krepak; iskren, jasen, odkrit, preprost, prostodušenat a round pace (rate) — s krepkim korakom, hitro, nagloin round figures (numbers) — v celih številih; v okroglih, približnih številkahin a round voice — s krepkim, polnim glasoma round robin figuratively protestno pismo ali peticija s podpisi v krogu (da se ne odkrije pobudnik)a round sum — okrogla, znatna, precejšnja vsotaa round-trip ticket American vozovnica za krožno potovanje; American povratna vozovnicaa round, unvarnished tale — popolna, neolepšana resnicaa round vowel — zaokrožen samoglasnik (o, u)to be round with s.o. — biti odkrit, pošten do kogaII [ráund]nounoblina, okroglina, okroglost, okrogel ali obel predmet, okrogla stavba; krog, venec; gibanje kroga, kroženje; obhod, runda; patrulja; runda (pri tekmah, igrah); military naboj, granata, salva; figuratively salva smeha, odobravanja; hunting strel; debela rezina (mesa); niz, vrsta dni; music pesem, ki se izmenoma poje, pesem pri koluround of pleasures — potovanje za zabavo; vrsta zabavthe daily round — običajno vsakdanje delo (posel, opravilo), rutinato dance in a round — plesati v krogu, plesati koloto make (to go) one's rounds — obhoditi, inšpicirati, pregledati, opraviti svoj običajni obhodIII [ráund]adverb (na)okoli, (na)okrog; v krogu, v obsegu; kolikor daleč seže pogled naokoliround and round — nepretrgoma, neprestano, velikokratround about! — na levo krog!all-round — naokoli, brez razlike, vsi po vrstiall the country round — po vsej deželi, zemljito ask s.o. round — povabiti koga k sebito bring s.o. round — spraviti koga k sebi, k zavesti; prepričati kogato come (to be) round — kmalu, skoraj priti (biti)to go round — vrteti se v krogu, krožitito get s.o. round — prelisičiti, omrežiti, premamiti kogato hand round — podajati, porazdeliti okoliwhat are you hanging round for? — kaj čakaš tu? kaj delaš tu?to order glasses round — naročiti pijačo za vso družbo, pogostiti vso družboto send round the hat — (s klobukom) nabirati darove v družbi, prositi za prostovoljne prispevketo show s.o. round — okoli koga voditi, biti komu za vodnika, razkazovati komu kajto turn round — vrteti se, obrniti se, obračati seIV [ráund]prepositionokoli, okroground the bend slang nekoliko nor, prismojenround the clock — nepretrgano, non-stop, 2ɔ ur na danto take s.o. round the town — razkazovati komu mestoV [ráund]transitive verb & intransitive verbzaokrožiti (se), zaobliti (se); postati okrogel (poln, debel); obkrožiti, obkoliti; obpluti; obiti (oviro), obhoditi, iti (na)okrog, okoli; zaviti okoli (vogala); zvoziti (ovinek); obrniti (obraz) ( towards proti); obrniti se, ozreti seVI [ráund]intransitive verb & transitive verbobsolete šepniti, šepetatito round in s.o.'s ear — šepniti komu na uho -
9 second
I 1. ['sekənd] adjective1) (next after, or following, the first in time, place etc: February is the second month of the year; She finished the race in second place.) drugi2) (additional or extra: a second house in the country.) drugi3) (lesser in importance, quality etc: She's a member of the school's second swimming team.) drugi2. adverb(next after the first: He came second in the race.) drugi3. noun1) (a second person, thing etc: You're the second to arrive.) drugouvrščen2) (a person who supports and helps a person who is fighting in a boxing match etc.) sekundant4. verb(to agree with (something said by a previous speaker), especially to do so formally: He proposed the motion and I seconded it.) podpreti5. noun(a secondary school.) srednja šola- seconder- secondly
- secondary colours
- secondary school
- second-best
- second-class
- second-hand
- second lieutenant
- second-rate
- second sight
- second thoughts
- at second hand
- come off second best
- every second week
- month
- second to none II ['sekənd] noun1) (the sixtieth part of a minute: He ran the race in three minutes and forty-two seconds.) sekunda2) (a short time: I'll be there in a second.) trenutek* * *I [sékənd]nounsekunda; trenutek, kratek čas; music sekunda, drugi glas ali instrument; drugi razred; sekundant (pri dvoboju); kdor je drugi v čem; ocena, ki je prva za najboljšo; plural commerce blago druge, slabše vrste (zlasti moka in kruh)the second(-in-command) — namestnik poveljnika; drugi častnik na ladjithe second of May — 2. majthe second of exchange commerce duplikat menice, ki se izdaja zaradi večje varnostia good second — tekač, ki pride na cilj takoj za zmagovalcemto get a second university na izpitu dobiti oceno, ki je prva za najboljšoII [sékənd]1.adjectivedrugi (po vrsti); sledeči; drugoten, drugorazreden, drugovrsten, slabši, podrejen, postranski; že rabljen; neizviren, posnet, imitiran; izveden, izpeljanat second hand — iz druge roke, antikvarično; po slišanju, iz nezanesljivih virovin the second place — na drugem mestu, drugičin the second place — na drugem mestu, drugiča second time — še enkrat, ponovnosecond to none — za nikomer ne zaostajajoč, neprekosljiv, nedosegljiv, nedosežensecond cabin — kabina 2. razredasecond mate nautical drugi častnik (na ladji)a second Napoleon figuratively drugi Napoleonsecond papers American končna prošnja doseljencev za ameriško državljanstvosecond storey American prvo nadstropje (v Angliji the first floor)second wind slang figuratively vrnitev močito come off second best — biti premagan, kratko potegnitito get one's second wind colloquially priti zopet k sebito play second fiddle figuratively biti v podrejenem položajuto take second place — biti drugi, zavzeti drugo mesto;2.adverbna drugem mestuto come second — priti kot drugi skozi cilj, biti drugiIII [sékənd]transitive verbpodpirati, podpreti predlog (govornika); pomagati; sekundirati (tudi figuratively), biti sekundant (pri dvoboju)to second words with deeds — besede podpreti z dejanji; transitive verb military oprostiti častnika redne dolžnosti za kake druge namene, prekomandirati; začasno premestiti (uradnika); intransitive verb sekundirati, pomagati -
10 sense
[sens] 1. noun1) (one of the five powers (hearing, taste, sight, smell, touch) by which a person or animal feels or notices.) čut(ilo)2) (a feeling: He has an exaggerated sense of his own importance.) občutek3) (an awareness of (something): a well-developed musical sense; She has no sense of humour.) občutek, smisel4) (good judgement: You can rely on him - he has plenty of sense.) zdrav razum5) (a meaning (of a word).) pomen6) (something which is meaningful: Can you make sense of her letter?) smisel2. verb(to feel, become aware of, or realize: He sensed that she disapproved.) zavedati se- senselessly
- senselessness
- senses
- sixth sense* * *I [sens]nounčut, čutilo, občutek, čustvo; (zdrava) pamet, (zdrav) razum; smisel, pomen; sodba, mnenje; uvidevnost; plural razumnost, pametnost; bistrost; splošno naziranje ali mnenjethe sense of hearing — čut sluha, sluhcommon (good, sound) sense — zdrava pamet, zdrav razumin a sense — v nekem pogledu, nekakoliteral (figurative, proper) sense of a word — dobesedni (preneseni, pravi) pomen (neke) besedebe a man of sense! — bodi no pameten!are you out of your senses? — si ob pamet?, si znorel?to come to one's senses — priti k pameti, spametovati se; zavedati seshe had not the sense to turn off the gas — ni ji prišlo na pamet, da bi zaprla plinto make sense of s.th. — dati čemu smisel, razumeti kajit does not make sense — (to) nima nobenega smisla, to je nerazumljivoto recover one's senses — priti spet k pameti, spet se zavedetihave you taken leave of your senses? — si ob pamet? si znorel?talk sense! — govori pametno!II [sens]transitive verbzazna(va)ti, občutiti; nejasno se zavedati, slutiti; American colloquially razumeti, doumeti, dojeti, kapirati -
11 about
1. preposition(on the subject of: We talked about our plans; What's the book about?) o2. preposition, adverb1) ((sometimes round about) near (in place, time, size etc): about five miles away; (round) about six o'clock; just about big enough.) okrog2) (in different directions; here and there: The children ran about (the garden).) naokrog3) (in or on some part (of a place etc): You'll find him somewhere about (the office).) nekje blizu4) (around or surrounding: She wore a coat about her shoulders; He lay with his clothes scattered about.) okrog, naokrog3. adverb((in military commands etc) in the opposite direction: About turn!) obrat, krog* * *I [əbáut]adverbnaokoli, naokrog, nekje v bližini; približnoabout and about — sem ter tja, tu pa tam; American zelo podobno, enakoto be about — biti razširjen, prisostvovati; biti v teku; biti pokonci; biti zdravto be about to do s.th. — pravkar nameravati kaj storitito bring about — povzročiti, uresničiti, dokazatito come about — pripetiti, zgoditi semilitary American about face — poln obrat, na desno!military left about! — na levo!military right about! — na desno!colloquially about right — še kar pravrumours are about — govori se, širijo se govoriceto send to the right about — zapoditi, ošteti kogato set about to do s.th. — lotiti se česa, začeti kajmilitary about turn — poln obrat; na levo; American na desnowhat are you about? — kaj počneš?, kaj nameravaš?II [əbáut]prepositionokoli, okrog, o, prigo about your business! — skrbi za svoje stvari!to go the wrong way about s.th. — lotiti se stvari z napačnega koncabe quick about it! — podvizaj se!, pohiti!what about it? — kaj bi bilo s tem?III [əbáut]transitive verbnautical spremeniti smer ladje -
12 ear
I [iə] noun1) (the part of the head by means of which we hear, or its external part only: Her new hair-style covers her ears.) uho2) (the sense or power of hearing especially the ability to hear the difference between sounds: sharp ears; He has a good ear for music.) posluh•- earache- eardrum
- earlobe
- earmark
- earring
- earshot
- be all ears
- go in one ear and out the other
- play by ear
- up to one's ears in
- up to one's ears II [iə] noun(the part of a cereal plant which contains the seed: ears of corn.) klas* * *I [iə]1.nounklas;2.intransitive verbpognati v klasII [iə]transitive verbarchaic orati zemljoIII [iə]nounmuha na puškiIV [iə]nounuho; posluh; ušesce, luknjica; figuratively pozornostto reach the ear of s.o. — priti komu na uhoto set by the ears — povzročiti prepir, nahujskati, spretito win s.o.'s ear — biti od koga uslišana word in your ears — strogo zaupno, med nama povedano -
13 leave
I [li:v] past tense, past participle - left; verb1) (to go away or depart from, often without intending to return: He left the room for a moment; They left at about six o'clock; I have left that job.) zapustiti, odpotovati2) (to go without taking: She left her gloves in the car; He left his children behind when he went to France.) pustiti3) (to allow to remain in a particular state or condition: She left the job half-finished.) pustiti4) (to let (a person or a thing) do something without being helped or attended to: I'll leave the meat to cook for a while.) pustiti5) (to allow to remain for someone to do, make etc: Leave that job to the experts!) prepustiti6) (to make a gift of in one's will: She left all her property to her son.) zapustiti•- leave out
- left over II [li:v] noun1) (permission to do something, eg to be absent: Have I your leave to go?) dovoljenje2) ((especially of soldiers, sailors etc) a holiday: He is home on leave at the moment.) dopust•- take one's leave of- take one's leave* * *I [li:v]noundovoljenje, privoljenje; dopust; slovoII [li:v]1.transitive verbpustiti, zapustiti, prepustiti; opustiti, prenehati; pustiti, na cedilu, iti preko česa; American dovoliti, dopustiti;2.intransitive verboditi, odpotovati ( for kam)colloquially to get left — ostati na cedilucolloquially it leaves me cold ( —ali cool) — ne zanima me, ne vznemirja mecolloquially leave it at that — naj ostane pri temto leave things as they are — pustiti stvari kot so, pustiti stvari pri miruto leave no stone unturned — obrniti vsak kamen, vsestransko se truditito leave s.o. wondering whether — pustiti koga v dvomu oto leave s.o. in the dark — zamolčati komu kaj, ne povedati komu česavulgar to leave go of — spustiti kaj iz rokto leave word — sporočiti, pustiti sporočiloto leave card on s.o. — pustiti vizitko pri komIII [li:v]intransitive verbozeleneti -
14 lie
I 1. noun(a false statement made with the intention of deceiving: It would be a lie to say I knew, because I didn't.) laž2. verb(to say etc something which is not true, with the intention of deceiving: There's no point in asking her - she'll just lie about it.) lagati- liarII present participle - lying; verb1) (to be in or take a more or less flat position: She went into the bedroom and lay on the bed; The book was lying in the hall.) leči, ležati2) (to be situated; to be in a particular place etc: The farm lay three miles from the sea; His interest lies in farming.) nahajati se, biti3) (to remain in a certain state: The shop is lying empty now.) ostati4) ((with in) (of feelings, impressions etc) to be caused by or contained in: His charm lies in his honesty.) biti v•- lie back- lie down
- lie in
- lie in wait for
- lie in wait
- lie low
- lie with
- take lying down* * *I [lai]nounlaž, neresnica, izmišljotinawhite lie — nedolžna laž, laž v silito give s.o. the lie — postaviti koga na lažto give the lie to s.th. — postaviti kaj na lažII [lai]1.transitive verblagati (to komu), nalagati;2.transitive verbz lažmi zmamiti ( into v, k)he lies like a book — laže, da sam sebi verjamehe lies like a gasmeter — laže, kakor pes tečeto lie o.s. out of — z lažmi se izvleči iz česahumorously to lie in one's throat ( —ali teeth) — lagati komu v obraz, predrzno lagatiIII [lai]nounlega, položaj; počivališče (živali, ptic, rib)figuratively the lie of the land — situacija, stanje, razmereIV [lai]intransitive verbležati, počivati; nahajati se, biti v; težiti, ležati (on na duši, v želodcu); peljati (pot); juridically biti dopusten, biti dovoljen, priti v poštev; archaic prenočiti, prespati; hunting ne vzleteti (ptice); military & nautical stati, ležati (čete, ladje)to lie hid — pritajiti se, skriti seslang to lie doggo — negibno ležati, pritajiti seas far as in me lies — po svojih najboljših močeh, kolikor le moremto lie on s.o.'s hands — ležati pri kom brez koristi (nerabljeno, neprodano)to lie idle — biti neizkoriščen, mirovati (zemlja, stroj), lenuharitimilitary to lie perdu — ležati v skriti izvidniški točkiit lies with you to do it — na tebi je, da to storišjuridically to lie on s.o. — biti komu obvezanto lie in s.o.'s way — biti komu pri roki; biti komu na potiyou will lie on the bed you have made — kakor si boš postlal, tako boš ležal -
15 light
I 1. noun1) (the brightness given by the sun, a flame, lamps etc that makes things able to be seen: It was nearly dawn and the light was getting stronger; Sunlight streamed into the room.) svetloba2) (something which gives light (eg a lamp): Suddenly all the lights went out.) luč3) (something which can be used to set fire to something else; a flame: Have you got a light for my cigarette?) ogenj4) (a way of viewing or regarding: He regarded her action in a favourable light.) luč2. adjective1) (having light; not dark: The studio was a large, light room.) svetel2) ((of a colour) pale; closer to white than black: light green.) svetel3. [lit] verb1) (to give light to: The room was lit only by candles.) razsvetliti2) (to (make something) catch fire: She lit the gas; I think this match is damp, because it won't light.) prižgati (se)•- lighten- lighter- lighting
- lighthouse
- light-year
- bring to light
- come to light
- in the light of
- light up
- see the light
- set light to II1) (easy to lift or carry; of little weight: I bought a light suitcase for plane journeys.) lahek2) (easy to bear, suffer or do: Next time the punishment will not be so light.) lahek3) ((of food) easy to digest: a light meal.) lahek4) (of less weight than it should be: The load of grain was several kilos light.) lažji5) (of little weight: Aluminium is a light metal.) lahek6) (lively or agile: She was very light on her feet.) lahkoten7) (cheerful; not serious: light music.) veder, lahek8) (little in quantity; not intense, heavy, strong etc: light rain.) lahen9) ((of soil) containing a lot of sand.) prhek•- lightly- lighten- light-headed
- light-hearted
- lightweight
- get off lightly
- make light of
- travel light III = light on - past tense, past participle lit [lit] - verb(to find by chance: While wandering round the town, we lit on a very cheap restaurant.)* * *I [lait]adjective ( lightly adverb)lahek; majhne specifične teže, pod predpisano težo; nepomemben, neznaten, lahek (bolezen, kazen, napaka, delo itd.); zabaven, lahek (glasba, knjiga); prhek, rahel (zemlja, sneg, kruh); vitek, nežen, graciozen, okreten, uren; brezskrben, veder (srce); lahkomišljen, lahkoživ, frfrast (ženska); malo otovorjen, neotovorjen; nenaglašen (zlog)electrical light current — šibki tokfiguratively a light hand — obzirnost, taktlight in hand — poslušen (konj), lahko vodljivmilitary in light marching order — na pohodu z malo tovoraII [lait]adverbnalahko, rahlo, lahkolight come, light go — kakor pridobljeno, tako izgubljenoto get off light — srečno jo odnesti, biti malo kaznovanIII [lait]adjectivesvetel, jasenIV [lait]nounsvetloba, luč, razsvetljava; vir svetlobe (okno, sonce, svetilka, vžigalica, sveča, ogenj); dnevna, sončna svetloba; nautical svetilnik; iskrenje, sijaj (oči); poetically vid, nebesno telo; figuratively luč, prosvetljenjstvo, jasnost, prosvetljenec, genij; ključna beseda akrostiha; plural spoznanja, nova odkritja, nova dejstva, (umske) sposobnosti, zmožnosti; plural slang očihe appears in the light of (a scoundrel) videti je (lopov)by the light of nature — po naravni nadarjenosti, s prirojeno bistroumnostjoto bring to light — odkriti, odkopatito come to light — priti na svetlo, biti odkritpoetically light of one's eyes — vidfiguratively the light of my eyes — punčica mojega očesato give light to — razložiti, razjasnitito give s.o. a light — prižgati komu cigaretoto hide one's light under a bushel — biti preskromen, skrivati svoje sposobnostithe light of s.o.'s countenance — naklonjenost koga (uživati)to place s.th. in a good light — postaviti kaj v lepo lučto put a light to s.th. — prižgati, zažgati kajto see the light — roditi se; American spremeniti svoje stališče; religion biti prosvetljen, sprevidetito see the light of day — biti objavljen, biti prvič uprizorjento stand in s.o.'s light — jemati komu luč, biti komu na poti, figuratively motiti kogato strike a light — prižgati (vžigalico, vžigalnik)to throw ( —ali shed) light on s.th. — razložiti, razjasniti kajget out of the light! — ne jemlji mi svetlobe!, ne moti!light and shade — svetloba in senca, nasprotjaAncient Lights — opozorilen napis, da se ne sme jemati luči, ki prihaja skozi oknaV [lait]1.transitive verbprižgati, razsvetliti, vneti;2.intransitive verbprižgati se, vneti se, posvetiti, posijati;VI [lait]intransitive verb -
16 meet
[mi:t] 1. past tense, past participle - met; verb1) (to come face to face with (eg a person whom one knows), by chance: She met a man on the train.) srečati2) ((sometimes, especially American, with with) to come together with (a person etc), by arrangement: The committee meets every Monday.) sestati se3) (to be introduced to (someone) for the first time: Come and meet my wife.) spoznati4) (to join: Where do the two roads meet?) združiti se5) (to be equal to or satisfy (eg a person's needs, requirements etc): Will there be sufficient stocks to meet the public demand?) zadostiti6) (to come into the view, experience or presence of: A terrible sight met him / his eyes when he opened the door.) naleteti7) (to come to or be faced with: He met his death in a car accident.) soočiti se8) ((with with) to experience or suffer; to receive a particular response: She met with an accident; The scheme met with their approval.) doživeti9) (to answer or oppose: We will meet force with greater force.) zoperstaviti se2. noun(a gathering, especially of sportsmen: The local huntsmen are holding a meet this week.) sestanek- meeting- meet someone halfway
- meet halfway* * *I [mi:t]adjectivearchaic ( meetly adverb)primeren, prikladenit is meet that — prav je, da; spodobi se, daII [mi:t]1.transitive verbsrečati, sestati se s kom; spoznati, predstaviti, biti predstavljen komu; počakati koga (na postaji); figuratively zadovoljiti, izpolniti (željo); spoprijeti se s kom, nastopiti proti komu; figuratively postaviti se po robu, premagati (težave), rešiti (problem), opraviti s čim; naleteti na koga; ustrezati, ujemati se; izpolniti (obveznosti), plačati (stroške);2.intransitive verbsrečati se, sestati se, zbrati se; spoznati se; združiti se, stikati se (ceste), dotikati se, priri vstik; ujemati se, skladati se; naleteti ( with na); doživeti, pretrpeti ( with)well met! — lepo, da smo se sestali!pleased to meet you — veseli me, da sva se spoznalameet Mr. Brown — da vam predstavim g. Brownaeconomy to meet a bill — plačati dolg, honorirati (menico)to meet the case — zadostvovati, biti primerento meet the eye — prikazati se, pasti v očito meet s.o's. eye — spogledati se s komto meet s.o. half way — popustiti, iti na pol pota nasprotito meet trouble half way — biti prezgodaj zaskrbljen, prezgodaj se razburjatito meet s.o.'s wishes — izpolniti komu željeto meet with — doživeti, naleteti na kaj, American strinjati seIII [mi:t]nounsestanek (lovcev, tekmovalcev) -
17 rally
['ræli] 1. verb1) (to come or bring together again: The general tried to rally his troops after the defeat; The troops rallied round the general.) ponovno (se) zbrati2) (to come or bring together for a joint action or effort: The supporters rallied to save the club from collapse; The politician asked his supporters to rally to the cause.) zbrati (se)3) (to (cause to) recover health or strength: She rallied from her illness.) okrevati2. noun1) (a usually large gathering of people for some purpose: a Scouts' rally.) srečanje2) (a meeting (usually of cars or motorcycles) for a competition, race etc.) rally3) (an improvement in health after an illness.) okrevanje4) ((in tennis etc) a (usually long) series of shots before the point is won or lost.) izmenjavanje udarcev•* * *I [raeli]nounmilitary zbiranje, zbor, znak za zbor; sestanek, shod; srečanje, zasedanje; množičen sestanek; figuratively zbiranje novih moči, okrevanje; (tenis) ostra borba igralcev za točko, hitro menjavanje žog; (boksanje) izmenjavanje udarcev; vrvež (na odru)II [raeli]transitive verb & intransitive verbznova zbrati (razkropljene čete), zbrati (se) okoli; zbrati nove moči, nov pogum; priti zopet k sebi, zavedeti se, osvestiti se; popraviti se, okrevati, oživeti; pridružiti (se); oživiti, prebuditi, predramiti, zdramitito rally round (to) s.o.'s opinion — pridružiti se mnenju neke osebeIII [raeli]transitive verbdrážiti, zbadati, nagajati (za šalo); imeti za norca, zafrkavati, zbijati šale (s kom); intransitive verb (v šali) norčevati se -
18 re-collect
[ri:kəlékt]transitive verbzopet zbrati, nabratito re-collect oneself — zopet se zbrati, k sebi priti, opomoči si -
19 think
[Ɵiŋk] 1. past tense, past participle - thought; verb1) ((often with about) to have or form ideas in one's mind: Can babies think?; I was thinking about my mother.) misliti2) (to have or form opinions in one's mind; to believe: He thinks (that) the world is flat; What do you think of his poem?; What do you think about his suggestion?; He thought me very stupid.) misliti3) (to intend or plan (to do something), usually without making a final decision: I must think what to do; I was thinking of/about going to London next week.) razmisliti4) (to imagine or expect: I never thought to see you again; Little did he think that I would be there as well.) misliti2. noun(the act of thinking: Go and have a think about it.) premišljevanje- thinker- - thought-out
- think better of
- think highly
- well
- badly of
- think little of / not think much of
- think of
- think out
- think over
- think twice
- think up
- think the world of* * *[miŋk]1.transitive verbmisliti (kaj); premišljati; izmisliti; predstavljati si, zamisliti si (kaj); snovati, naklepati, nameravati, kaniti; pomisliti; smatrati, soditi, ceniti, pretehtati, verjeti; imeti za; imeti pred očmi;2.intransitive verbmisliti, umovati, razmišljati, premišljevati, mozgati; pomisliti, predstavljati si; verjeti, biti mišljenja, biti mnenja; priti do zaključkov, soditiI think so — mislim, da (odgovor na vprašanje)I think it best to go now — smatram, da je najbolje, če (da) grem zdajI should think so — mislim, da; rekel bi (da je) tako; vsekakor, (to je) jasnoI could not bear to think what might happen — misel, kaj bi se moglo zgoditi, mi je bila neznosnaonly think! — samo pomisli! samo predstavljaj si!you are a model of tact, I don't think! slang (ironično) ti si pa res vzor obzirnosti!to think aloud, to think out loud — glasno mislitito think to o.s. — misliti pri sebito think better of — premisliti si; imeti ugodnejše mnenje oto think o.s. clever — imeti se za pametnegato think fit (good) to — smatrati za primerno (ustrezno), dobro zato think littie of — ne mnogo ceniti, ne spoštovatito think much of — zelo ceniti, spoštovatito think no harm — nič hudega ne misliti, ne imeti slabih namenovto think no small beer of — zelo ceniti, imeti zelo visoko (ugodno) mnenje oto think nothing of — podcenjevati, preziratito think of his not guessing that! — komaj bi človek verjel, da on tega ni slutil!think away transitive verb odmisliti
См. также в других словарях:
príti — prídem dov., prišèl prišlà prišlò tudi prišló, stil. príšel príšla (í) 1. premikajoč se v določeno smer začeti biti a) na določeni točki poti: ko je prišel do mostu, je počil strel; komaj je prišel skozi vrata, so ga že klicali nazaj / čoln je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
se — zaim., imenovalnika ni, sêbe, sêbi, sêbe, sêbi, sebój in sábo, enklitično rod., tož. se, daj. si I. 1. izraža predmet ali določilo glagolskega dejanja, kadar sta identična z osebkom dejanja a) v nepredložnih odvisnih sklonih se rabi pod poudarkom … Slovar slovenskega knjižnega jezika
na — predl. I. s tožilnikom, v zvezi z enklitično obliko osebnega zaimka ná (ȃ) 1. za izražanje premikanja k zgornji strani česa, tako da nastane neposreden dotik, ali dosege takega položaja: na glavo dati; iti, priti na goro; bombe padajo na mesto;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zadéti — dénem dov., zadêni zadeníte (ẹ) 1. premikajoč se priti v sunkovit dotik s čim: v temi je zadel stol; ladja je s kljunom zadela ob čer; zadeti ob podboj; zadela se je vanj, ko je hotela iti mimo / zadeti z glavo ob zid, v strop / trda pest ga je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
stísniti — em dov. (í ȋ) 1. trdno držeč, oprijemajoč z roko, rokami narediti, da na kaj deluje sila: močno mu je stisnil roko / pri pozdravu stisniti roko v slovo // obdajajoč s čim narediti, da na kaj deluje sila iz več smeri: stisniti kovček z jermenom;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
uíti — uídem dov., ušèl ušlà ušlò tudi ušló (í) 1. kljub nasprotovanju naskrivaj, neopazno zapustiti kraj (trenutnega) bivanja: nekaj zapornikov je ušlo; zaradi grobega ravnanja je ušel; ponoči, večkrat uiti // kljub nasprotovanju naskrivaj, neopazno… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ustváriti — im dov. (á ā) 1. s svojo dejavnostjo narediti, da kaj nastane: ustvariti robota / v različnih religijah človeka, svet je ustvaril bog / ustvariti velik industrijski kompleks / ustvariti dohodek; ustvariti si veliko premoženje / ustvariti novo… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vzéti — vzámem dov., vzêmi vzemíte; vzél; nam. vzét in vzèt (ẹ á) 1. narediti, da pride kaj k osebku zlasti s prijemom z roko: vzel je košaro in odšel po sadje; vzemi (si) žlico in jej; vzeti komu prtljago iz rok; vzela je denar od kupca in ga preštela… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
denár — ja m (á) 1. splošno veljavno plačilno sredstvo in merilo vrednosti: imeti, posoditi denar; vložiti denar v hranilnico; denarja je zmanjkalo; služiti, zaslužiti veliko denarja; ostal je brez denarja; igrati za denar; dobiti plačilo v denarju /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dobojeváti — újem dov. (á ȗ) knjiž. končati boj: tovariši, dobojevali smo / z notranjim predmetom četa je dobojevala poslednji boj; pren. dobojeval je v sebi boj očiščenja dobojeváti se z bojem priti do česa, doseči kaj: dobojevati se do svobode dobojeván a… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
grabíti — in grábiti im, in grábiti im nedov. (ȋ á ȃ; á ȃ) 1. z grabljami spravljati skupaj: grabiti listje, seno; nepreh. pri sosedovih grabijo // ekspr. z rokami spravljati k sebi: sklonil se je nad dragocenosti in jih grabil z obema rokama // ekspr.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika